»začelo veliko socialno osvobajanje jezika, prestop v odprti govor subjekta, ki si je privzemal številne neuporabljene besede ali izraze iz različnih predstavnih pozicij kot nekaj kreativno samoumevnega.«
»Je umetnik, ki je sodoben v svojem času. Slika trenutek, ki ga mora registrirati ne le zaradi svoje lastne poetične vsebine, ampak zato, ker komentira tudi širšo družbeno in svetovno dogajanje.«
»Ves čas se govori, da je slovenska umetnost stoletja zadaj, ampak to ni res. To samo pomeni, da ne gledamo dovolj natančno in da ne verjamemo v umetnike.«
»Kar je videl in doživel, je naglo našlo pot v njegov, včasih prav groteskno nasilni slikarski svet. Tu ni nič izmišljenega, vse je pristno, rdeča barva je zares kri, čutna substanca, trupla so raztelešena bitja, ne prikazni iz nočnih mor – le mi, ki tega nismo doživeli, videli, jih dojemamo kot figure iz nekega peklenskega življenja, ki se je včasih tragično, ali pa včasih prav bedasto končalo. Tu ni ironije, v resnici gre samo za slikarski izraz, ki je tako neposreden, da je še v smrtni muki živ.«
